Šimunović, Zoran
Dela slikarja Zorana Šimunovića so svetla in privlačna in ne glede na obsežen kolorit, vedno nežna, harmonična in spogledljiva. Tisti, ki cenijo slikarstvo gestualne abstrakcije visoke moderne evropske provenience in dela Pierra Soulagesa, Hansa Hartunga ali Eda Murtića, je nekoč dejal hrvaški likovni kritik Branko Franceschi, bodo prepoznali osnovna uprizoritvena načela, ki gradijo trdno jedro kompozicije slikarja Zorana Šimunovića. Upodobljeni liki se zgledujejo po resničnem življenju, velikokrat upodobljene igrače pa so tiste, ki jih obožuje njegov sin Oskar; vsak kotiček njegovega dela je personaliziran. Njegove slike, torej na pol poti med figuraliko in abstrakcijo, prevzemajo močan pripovedni značaj in pripovedujejo zgodbe z malo humorja in veliko poezije.