Sedej, Maksim

Maksim Sedej je študiral na Akademiji za likovno umetnost v Zagrebu.

Družil se je z Mušičem, Didkom, Miheličem idr., ki so se z njim kasneje povezali v klubu Neodvisnih.

V prvem delu svojega slikarskega obdobja je naslikal nekaj slik pod vplivom Breughla in hrvaškega kluba Zemlja.

Njegovi vzorniki so bili Degas, Renoir in zgodnji Picasso (predvsem cirkuški motivi, podobe artistov za zaveso), slikal figuralne kompozicije, največ svojo družino, deloma tihožitja in krajine.

Sedejevi portreti so nežni, krhki, zamišljeni in prinašajo v slovensko slikarstvo poudarek liričnosti upodobljencev in okolja.

Uporabljal je predvsem pastelne barve z enim ali dvema živahnejšima tonoma, največkrat z rdečim ali zelenim.

Sam je imenoval svoj način slikanja »magični in barvni realizem«.

V letih 1940 in 1954 so bila njegova dela razstavljena na Beneškem bienalu.

Leta 1967 je prejel Prešernovo nagrado.

Družil se je z Mušičem, Didkom, Miheličem in drugimi, ki so se z njim kasneje povezali v klub Neodvisnih.